Definicija preskrbljenosti
Preskrbljenost je pojem, ki se vedno neposredno navezuje na vsebinski kontekst, v katerem jo uporabljamo. Spletna različica Slovenskega slovarja knjižnega jezika (2022) preskrbljenost (sinonim: oskrbljenost) definira kot »stanje preskrbljenega« in pa »preskrbljen z/s čim bit«, kar opozarja na to, da je potrebo vedno imeti jasno opredeljen kontekst uporabe pojma, in sicer je pomembno za ustrezno uporabo razumeti koga ali kaj se preskrbuje? ali oskrbuje, s čim se preskrbuje? kot tudi s kakšnim namenom? Pojem preskrbljenosti je zato kompleksen in se pogosto uporablja v daljši besedni razlagi, ki opredeljuje ustrezen kontekst njegove uporabe.
“Preskrbljenost naselij z zelenimi površinami za telesno dejavnost” je osrednja tema CRP projekta PREZENCA, zato je enega prvih korakov raziskovalnega dela predstavljala strokovna utemeljitev tega zelo kompleksnega pojmovnega sklopa. To je še posebno pomembno zaradi dejstva, da se za tematiko preskrbljenosti naselij z ZP pogosto uporablja zelo različne pojmovne zveze in sinonime, kar bi lahko v praksi zmanjšalo učinkovitost uporabe kazalnikov, ki so predmet tako znanstvene kot tudi strokovne vsebine pričujoče naloge.
Kot izhodišče smo opredelili, da:
- je za zagotavljanje preskrbljenost naselij z zelenimi površinami potreben sistemski pristop na strateško načrtovalski, izvedbeni in upravljavski ravni;
- je namen sistemskega vzpostavljanja preskrbljenosti naselij oziroma prebivalcev z ZP zagotavljanje prostorskih pogojev, ki omogočajo in spodbujajo TD oziroma aktivni življenjski slog;
- je pri obravnavani tematiki še posebno pomembno sodelovanje in povezovanje ciljev in ukrepov prostorskega načrtovanja z resorji javnega zdravja, in športa;
- predstavlja jasna opredelitev pojma preskrbljenost naselij z ZP za TD pomemben temelj za skupno razumevanje in sodelovanje ter pripravo kazalnikov.
Ocena preskrbljenosti z ZP se lahko obravnava glede na različne vidike, zato je pomembno, da je razumevanje fokusa obravnavanih vidikov preskrbljenosti zelo jasno opredeljeno. Razlika med preskrbljenostjo ZP z ekološkega oziroma s socialnega vidika je bila predstavljena v Priročniku za načrtovanje zelenega sistema mest in naselij (Šuklje Erjavec idr., 2020a) in je v nadaljevanju na kratko povzeta.
Pri oceni ustrezne preskrbljenosti mest in naselij z ZP z ekološkega zornega kota upoštevamo predvsem ekološko vrednost ZP za zagotavljanje biološke raznovrstnosti, vseh ekosistemskih storitev razen kulturnih (MEA, 2005), ugodnih klimatskih pogojev, kakovosti okolja in blaženja podnebnih sprememb. Pri tem je za doseganje koristi pomembna skupna količina in velikost posameznih ZP, njihova medsebojno povezanost in navezanost na naravno zaledje, ni pa pomembna njihova javna dostopnost in neposredna uporabnost. Prav ta dva vidika ZP sta ključnega pomena pri zagotavljanju preskrbljenosti mest in naselij s socialnega zornega kota, ki se nanaša na kulturne ekosistemske storitve (MEA, 2005), s katerimi strokovno opredeljujemo storitve, ki jih imamo ljudje od ZP za zadovoljitev socialnih, rekreacijskih, kulturnih, duhovnih in drugih potreb, povezanih z zadovoljstvom, zdravjem in dobrim počutjem ter identiteto okolja (Daniel idr., 2012; Nahuelhual idr., 2013; Chen idr., 2019; Šuklje Erjavec idr., 2020a). Preskrbljenost s socialnega vidika tako upošteva zgolj javno dostopne in neposredno uporabne zelene površine, namenjene uporabi vseh ciljnih skupin. Te površine morajo biti vsem skupinam prebivalstva enakovredno in javno dostopne ter primerno urejene in opremljene. Primeri takih ZP so parkovne in igralne površine, skupne površine stanovanjske krajine, javno dostopni prostori ob javnih stavbah, rekreacijska območja, tematski parki, ipd. To tudi pomeni, da se zelenih površin, ki ne izpolnjujejo prostorskih pogojev javne dostopnosti, ne vključuje v oceno preskrbljenosti naselij z ZP za vsakdanjo uporabo za vse prebivalce (Šuklje Erjavec idr., 2020a). Pri obravnavi preskrbljenosti naselij z ZP za TD oziroma aktivni življenjski slog zato v glavnem izhajamo iz socialnega vidika. Ta se nanaša na potrebe ljudi po redni TD, rekreaciji, igri in ustvarjalnem udejstvovanju, druženju, stiku z naravo, oddihu, sprostitvi in počitku, ki so pomembni dejavniki dobrega počutja, zdravja in kakovosti življenja ter življenjskega okolja ljudi. Zato ustrezna preskrbljenost naselij z ZP za TD in aktivni življenjski slog predstavlja enega pomembnih ukrepov za doseganje skupnih družbenih ciljev kot sta kakovost bivanja in javno zdravje.
Načelo enakovredne preskrbljenosti
Načelo enakovredne preskrbljenosti z ZP je kompleksen pristop, ki vključuje več zelo pomembnih vidikov zagotavljanja ZP na lokalnem nivoju in se neposredno povezuje z načeli javne dostopnosti, uravnotežene razmestitve, ustrezne kapacitete in kakovosti ZP. V primeru, da je preskrbljenost zadostna, imajo namreč vsi prebivalci enakovredne možnosti dostopa do teh območij in s tem tudi izvajanje raznih telesnih dejavnosti (Kozamernik in Šuklje Erjavec, 2021).
Z uresničevanjem načela enakovredne preskrbljenosti z ZP se pomembno krepi tudi splošni vidik enakovrednosti v javnem zdravju kot tudi urbane in okoljske pravičnosti (Sister idr., 2010; Kabisch in Haase, 2014; Wolch idr., 2014). V primeru, da je možno opredeliti preskrbljenost mesta ali naselja z ZP kot zadostno, imajo namreč vsi prebivalci enakovredne možnosti dostopa do teh območij kot tudi možnost izbire glede na svoje potrebe, interese in zmožnosti ter s tem do vsakdanjega izvajanja raznih oblik TD (Šuklje Erjavec idr., 2020b).
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) načelo enakovredne preskrbljenosti in dostopnosti ZP opredeljuje kot »za vse prebivalce ustrezno razmerje med grajenimi in zelenimi površinami« (Uradni list RS, št. 199/21, p.18). Ta opredelitev se nanaša na zagotavljanje zadostnih javnih površin v naseljih. V tem pogledu zakon določa, da je pri načrtovanju in razmeščanju območij javnih površin v ureditvenem območju naselja potrebno upoštevati enakovredno preskrbljenost in dostopnost za vse prebivalce ter njihove potrebe po raznoliki uporabi teh površin (npr. za preživljanje prostega časa, za šport in rekreacijo, varno igro otrok, izobraževanje, zagotavljanje drugih posebnih funkcij).
Zagotovitev enakomerne preskrbljenosti oziroma ustrezne razporeditve in dostopnosti za vsakdanjo kakovost življenja pomembnih ZP za vse prebivalce ter možnosti izbire je tudi eden izmed osrednjih ciljev načrtovanja zelenega sistema (Šuklje Erjavec idr., 2020a), ki ga v Sloveniji uporabljamo kot pristop celovitega načrtovanja ZP in drugih odprtih prostorov mest in naselij in je zelo podoben in primerljiv pristopu načrtovanja zelene infrastrukture, kot ga v zadnjih letih opredeljujejo na mednarodnem nivoju (European Commission, 2013, 2023; European Environmental Agency, 2014).
Pri določevanju preskrbljenosti je posebnega pomena dobro poznavanje lokalnih družbenih in prostorskih pogojev in potreb ter finančnih zmožnosti. Tako je lažje izvesti različne analize in, na podlagi rezultatov, oceniti stopnjo preskrbljenosti. Na primer, na podlagi analize oddaljenosti poselitvenih območij od ZP lahko na ravni naselij opredelimo dele poselitve, ki so ustrezno preskrbljeni z ZP ter dele poselitve, ki nimajo zagotovljene ustrezne dostopnosti do teh območij, s tem pa imajo prebivalci slabše možnosti za vsakodnevno rekreacijo. Za analizo je ključno, da so vključeni aktualni podatki ter prihodnje načrtovane ureditve, ki imajo lahko vpliv na izračun oddaljenosti (ovire v prostoru) ter analizirani tudi prostorski problemi in potenciali. Tovrstna analiza, ki pokaže primanjkljaje, je ena od podlag za zeleni sistem, za usmeritve in določitve območij (namenske rabe, infrastruktura itd.) v planskih aktih. Nadgradi se lahko tudi z drugimi tematskimi analizami, npr. z analizo trajnostne mobilnosti.
Na podlagi pregledanih dokumentov kot tudi pregledanih gradiv v nadaljevanju podajamo ključne vidike, ki se nanašajo na ustreznost preskrbljenost mest in naselij z ZP za TD in aktivni življenjski slog:
- Enakovrednost se nanaša na ZP, ki so dostopne vsem, tudi funkcionalno oviranim;
- Javna dostopnost ne glede na lastništvo, brez potrebnega (večjega) finančnega vložka, pri čemer ne gre spregledati kakovosti dostopa do ZP;
- Ustrezna razmestitev, povezanost in zveznost ZP, pri čemer je še posebnega pomena bližina ZP od bivališč ali drugih objektov z večjim številom potencialnih uporabnikov ZP za TD. Bližina se meri kot fizična, prostorska razdalja za pešce in kolesarje in kot potreben čas dostopa. Pri tem je potrebno upoštevati, da imajo različne skupine prebivalcev različne zmožnosti premagovanja razdalj (na primer 5 minut hoje za starostnike, bolnike in majhne otroke je drugačna razdalja kot za mladostnika ali mlajšega odraslega). Primernost razdalje je lahko različna tudi glede na tip ZP, kot tudi navade in prioritete lokalnega prebivalstva (v večjih mestih so razdalje pogosto lahko daljše kot v manjših naseljih, da jih ljudje presodijo kot “blizu”).
- Privlačnost ZP za izvajanje TD: izraža se s kakovostjo ureditve ZP, tj. z zasnovo, varnostjo, prijetnostjo, opremljenostjo, vzdrževanostjo, raznolikostjo možnosti uporabe, identiteto in kakovostjo okolja;
- Kapaciteta vseh ustreznih ZP v naselju kot tudi posamezne ZP. Pomeni dovolj velike ZP kot tudi njihovo raznolikost za zagotavljanje različnih rab (ali večnamenskost pri posamezni ZP), da imajo vsi prebivalci v naselju možnost vsakodnevne uporabe teh ZP za doseganje priporočenih ravni TD za zdravje. Neposredno se povezuje z dostopnostjo in gostoto prebivalstva ali uporabnikov na določenem območju.
Zgoraj navedeni vidiki so postavljeni kot izhodišča za oblikovanje Kazalnika PREZENCA. V nadaljevanju bodo za nekatere vidike opredeljena kvantitativna merila, medtem ko se zavedamo, da za vse to ni mogoče. Dopuščamo tudi možnosti sprememb meril ali vidikov na podlagi izkušenj testiranja na izbranih primerih, ki bodo izvedena v nadaljevanju projekta.
Popis pregledanih dokumentov
Na področju prostorskega načrtovanja:
- Prostorska zakonodaja, predpisi in uredbe:
- Strateški dokumenti na državnem nivoju:
- Podporne študije, priročniki, in druga podporna strokovna gradiva ministrstev:
Na področju športa:
- Zakon o športu: veljavni= ZŠpo-1 (Uradni list RS, št. 29/17 z dne 9. 6. 2017) in novo verzijo, ki je na razpolago kot neuradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20 in 3/22 – ZDeb);
- Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014
-2023 https://zakonodaja.sio.si/predpis/resolucija-o-nacionalnem-programu-sporta-v-republiki-sloveniji-za-obdobje-2014-2023-renp-s14-23/;
- Izvedbeni načrt nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji 2014
-2023 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Direktorat-za-sport/Strokovni-svet-RS-za-sport/2021/Izvedbeni-nacrt-nacionalnega-programa-sporta-v-Republiki-Sloveniji-2014-2023.pdf;
- Strategija športa v Mestni občini Maribor https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Strategija-sporta-v-Mestni-obcini-Maribor-objava.pdf;
- Letni program športa v MOM za leto 2023 https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/10/LPS-2023-sprejet-na-MS-MOM.pdf.
Na področju javnega zdravja:
Viri in literatura
- Boeing, G., Higgs, C., Liu, S., Giles-Corti, B., Sallis, J.F., Cerin, E., idr. (2022): Using open data and open-source software to develop spatial indicators of urban design and transport features for achieving healthy and sustainable cities. The Lancet Global Health, 10(6), str. e907–e918. https://doi.org/10.1016/S2214-109X(22)00072-9
- Chen, X., de Vries, S., Assmuth, T., Dick, J., Hermans, T., Hertel, O., idr. (2019): Research challenges for cultural ecosystem services and public health in (peri-) urban environments. Science of the Total Environment, 651, str. 2118–2129. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2018.09.030
- Daniel, T.C., Muhar, A., Arnberger, A., Aznar, O., Boyd, J.W., Chan, K.M.A., idr. (2012): Contributions of cultural services to the ecosystem services agenda. Proceedings of the National Academy of Sciences, 109(23), str. 8812–8819.
- de la Barrera, F., Reyes-Paecke, S., in Banzhaf, E. (2016): Indicators for green spaces in contrasting urban settings. Ecological Indicators, 62, str. 212–219. https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2015.10.027
- Der Biotopflächenfaktor - Ihr ökologisches Planungsinstrument (2021).
- European Commission (2023). Dostopno na: https://environment.ec.europa.eu/topics/nature-and-biodiversity/green-infrastructure_en (sneto 12. 6. 2023).
- European Commission (2013): Building a green infrastructure for Europe. Publications office of the European Union, Luxembourg,.
- European Environmental Agency (2014): Spatial analysis of green infrastructure in Europe. Luxembourg, Publications Office of the European Union,.
- Greater London Authority (2017): Urban Greening Factor for London.
- Gupta, K., Kumar, P., Pathan, S.K., in Sharma, K.P. (2012): Urban Neighborhood Green Index – A measure of green spaces in urban areas. Landscape and Urban Planning, 105(3), str. 325–335. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2012.01.003
- Huete, A.R. (1988): A soil-adjusted vegetation index (SAVI). Remote Sensing of Environment, 25(3), str. 295–309. https://doi.org/10.1016/0034-4257(88)90106-X
- Kabisch, N., in Haase, D. (2014): Green justice or just green? Provision of urban green spaces in Berlin, Germany. Landscape and Urban Planning, 122, str. 129–139. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2013.11.016
- Kozamernik, J., in Šuklje Erjavec, I. (2021): Izzivi načrtovanja zunanjih ureditev za daljinske telesne dejavnosti. Urbani izziv, (13), str. 109–117.
- Kruuse, A. (2011): The green space factor and the green points system.
- Lundh, J. (2017): Indicators for ecosystem services in urban green space management. Uppsala University.
- MEA (2005): Millenium ecosystem assessment. Ecosystems and human well-being. Island press Washington, DC.
- Mitchell, R., Astell-Burt, T., in Richardson, E.A. (2011): A comparison of green space indicators for epidemiological research. Journal of Epidemiology & Community Health, 65(10), str. 853–858. https://doi.org/10.1136/jech.2010.119172
- Nahuelhual, L., Carmona, A., Lozada, P., Jaramillo, A., in Aguayo, M. (2013): Mapping recreation and ecotourism as a cultural ecosystem service: An application at the local level in Southern Chile. Applied Geography, 40, str. 71–82. https://doi.org/10.1016/j.apgeog.2012.12.004
- preskrbljenost (2022): . Fran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU,.
- Ring, Z., Damyanovic, D., in Reinwald, F. (2021): Green and open space factor Vienna: A steering and evaluation tool for urban green infrastructure. Urban Forestry & Urban Greening, 62, str. 127131. https://doi.org/10.1016/j.ufug.2021.127131
- Sister, C., Wolch, J., in Wilson, J. (2010): Got green? addressing environmental justice in park provision. GeoJournal, 75(3), str. 229–248. https://doi.org/10.1007/s10708-009-9303-8
- Sripada, R.P., Heiniger, R.W., White, J.G., in Meijer, A.D. (2006): Aerial Color Infrared Photography for Determining Early In-Season Nitrogen Requirements in Corn. Agronomy Journal, 98(4), str. 968–977. https://doi.org/10.2134/agronj2005.0200
- Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., Balant, M., in Nikšič, M. (2020a): Zeleni sistem v mestih in naseljih: usmerjanje razvoja zelenih površin: priročnik, Državni prostorski red. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja.
- Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., in Žlender, V. (2020b): Ven za zdravje: priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga, 1. ponatis. izdaja, Zbirka Urbani izziv - publikacije. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
- Tucker, C.J. (1979): Red and photographic infrared linear combinations for monitoring vegetation. Remote Sensing of Environment, 8(2), str. 127–150. https://doi.org/10.1016/0034-4257(79)90013-0
- Verma, P., Singh, R., Bryant, C., in Raghubanshi, A.S. (2020): Green space indicators in a social-ecological system: A case study of Varanasi, India. Sustainable Cities and Society, 60, str. 102261. https://doi.org/10.1016/j.scs.2020.102261
- Wolch, J.R., Byrne, J., in Newell, J.P. (2014): Urban green space, public health, and environmental justice: The challenge of making cities ‘just green enough’. Landscape and Urban Planning, 125, str. 234–244. https://doi.org/10.1016/j.landurbplan.2014.01.017
- Wüstemann, H., in Kalisch, D. (2016): Towards a national indicator for urban green space provision and environmental inequalities in Germany: Method and findings str. 40.
- Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) (ZUreP-3) (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8249).