CRP “Priprava kazalnikov za oceno preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami za telesno dejavnost v odprtem prostoru”

O projektu

Slovenija se, tako kot mnogo razvitih držav po svetu, sooča s problemom nezadostne telesne dejavnosti prebivalstva. Zelene površine (ZP) so eden od pomembnih dejavnikov spodbujanja telesne dejavnosti in s tem krepitve javnega zdravja. Zato je nujno, da se vsakemu prebivalcu Slovenije zagotovi enakovredne možnosti za gibanje na prostem in s tem ohranjanje in izboljšanje zdravja. Ustrezna preskrbljenost naselij z javno dostopnimi in uporabnimi ZP, ki omogočajo in spodbujajo telesno dejavnost, je zato eden od ključnih poudarkov načrtovanja kakovostnega življenjskega okolja. Vendar pa so za to prostorski pogoji slovenskih občin zelo različni in prebivalcem Slovenije ne zagotavljajo enakovrednih možnosti. Da je preskrbljenost naselij in njihovih delov z, za vsakdanjo rabo ustreznimi ZP zelo različna in neenakovredna, se je še posebno izrazito pokazalo v času omejitev zaradi pandemije COVID-19. Praksa tudi kaže, da občine kakovosti načrtovanja zelenih površin in odprtega prostora na sploh posvečajo zelo različno mero pozornosti in imajo do tega zelo različen odnos in pristope. Tudi nimajo uporabnih in primerljivih orodij za oceno in spremljanje svojega stanja na tem področju, manjkajo pa jim tudi ustrezne evidence na področju javnih, javno dostopnih ZP.

Javne zelene površine namreč niso samo tiste, ki so v občinski lasti ali opredeljene z namensko rabo ZP, ampak vsa območja z značajem ZP, ki so pomembna za vsakodnevno telesno aktivnost prebivalcev. Pogosto so to območja v drugih namenskih rabah in zasebnega lastništva v katerih pa j e ob ustreznih ukrepih in dogovorih možno zagotoviti ne konfliktno so-rabo za potrebe telesne aktivnosti prebivalcev in obiskovalcev območja. Da bi za načrtovanje in odločitve za izboljšanje stanja pridobili dejansko učinkovito izhodišče, je oceno preskrbljenosti z ZP potrebno izvajati na lokalnem nivoju, v neposredni povezavi s krajem bivanja (mestom ali naseljem) kot tudi vsemi relevantnimi vidiki ZP kot so dostopnost, kapaciteta, (več)namenskost, kakovost, ipd. V tem pogledu je tudi smiselno, da si občine za svoja naselja in razvoj zelenih površin ob državnih usmeritvah (DPR) postavijo tudi lokalne standarde oziroma cilje preskrbljenosti, ki so skladni tako z njihovim prostorskim kot družbeno-ekonomskim in razvojnim kontekstom.

Predlagani CRP projekt si zato med glavnimi cilji zastavlja opredelitev kazalnika/ov preskrbljenosti naselij z ZP za telesno dejavnost oziroma aktivni življenjski slog. Podrobneje bodo v projektu pregledani literatura in relevantni zakonodajni dokumenti, opredeljena bo definicija preskrbljenosti in opredeljen nabor relevantnih kazalnikov. Analizirane bodo obstoječe možnosti zajema podatkov za določitev kazalnikov preskrbljenosti z ZP, opredeljene možnosti dopolnjevanja in združevanja podatkov ter pripravljen protokol za upravljanje s podatki o preskrbljenosti z ZP. Strokovno pripravljeni kazalniki in podorne vsebine za njihovo uporabo bodo praktično testirani na dveh pilotnih območjih različnega značaja, mestnega in podeželskega, kar bo doprineslo k večji uporabni vrednosti rezultatov projekta in boljši končni opredelitvi kazalnika preskrbljenosti naselij z ZP za aktivni življenjski slog ter predstavljalo osnovo za pripravo smernic in priporoči za uporabo kazalnikov pri načrtovanju in upravljanju z ZP na občinskem nivoju.

V skladu z obravnavano tematiko in opredeljenimi cilji bo projekt pomembno doprinesel k razvoju znanosti s področja prostorskih strok, pa tudi na področju javnega zdravja, okolja in družbe. Poleg tega bo projekt podal rezultate, ki lahko služijo tudi za izboljšanje razumevanja zdravstvenega stanja prebivalstva ter priložnosti in potreb za medsektorsko sodelovanje in povezovanje na področju zagotavljanja kakovostnega, za javno zdravje podpornega okolja. S tem naloga lahko služi kot podpora za sodelovanje med prostorskimi načrtovalci in strokovnjaki javnega zdravja ter pri skupnem oblikovanju in uveljavljanju politik na področju javnega zdravja.

Sofinancerji projekta

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS – ARRS
Ministrstvo za okolje in prostor – MOP
Ministrstvo za zdravje – MZ

Osnovne informacije projekta

ARRS oznaka projekta: V5-2232
Obdobje projekta: oktober 2022 – oktober 2024

Projektna skupina

Projekt izvaja Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS).

dr. Vita Žlender, vodja projekta | SICRIS | UIRS spletna stran
mag. Ina Šuklje Erjavec | SICRIS | UIRS spletna stran
Jana Kozamernik | SICRIS | UIRS spletna stran
Simon Koblar | SICRIS | UIRS spletna stran

Rezultati in objave

Rezultati so objavljeni na podstrani Rezultati.

 

 

Delovni sklopi

V okviru delovnega svežnja 0 se izvaja vodenje in koordinacija projekta. To zajema redno komunikacijo znotraj projektne skupine ter periodične sestanke z naročniki.

V okviru delovnega svežnja 1 bomo s strokovnega in zakonodajnega okvira pregledali relevantno domačo in tujo literaturo, smernice, priporočila in raziskave na nacionalni in mednarodni ravni ter vsebino najnovejših slovenskih strateških dokumentov, akcijskih planov in zakonodajnih določil različnih sektorjev na tematike javnega zdravja, telesne dejavnosti in načrtovanja zelenih površin (ZP) za aktivni življenjski slog in z njimi povezanimi kazalniki. Poleg tega bodo pregledane tudi vsebine povezane z metodologijami oblikovanja, vrednotenja in uporabe kazalnikov v povezavi z ZP, uporabo, dostopnostjo in viri potrebnih podatkov za oceno in spremljanje stanja ter meril in pristopov vrednotenja ustreznosti in uporabe kazalnikov na lokalnem nivoju. Posebna pozornost bo posvečena uveljavljenim in dopolnilnim virom zajema za obravnavano vsebino relevantnih podatkov v podrobnosti za načrtovanje prostora na lokalnem nivoju v Sloveniji. Aktivnosti bodo sledeče:

Opis aktivnosti:

Aktivnost 1.1: Kritični pregled literature
Aktivnost je namenjena osvežitvi vpogleda v sodobne prakse, pristope in spoznanja o pomenu različnih vidikov načrtovanja, urejanja in upravljanja ZP za omogočanje in spodbujanje vsakodnevne telesne dejavnosti prebivalcev. V ta namen bo kritično pregledana novejša literatura, študije in raziskave v zvezi s potrebami in prostorskimi dejavniki za zdravo in aktivno življenje. Posebna pozornost bo posvečena novim izkušnjam in spoznanjem glede pomena in načina uporabe zunanjega prostora za javno zdravje, zdrav življenjski slog, dobro počutje in zadovoljstvo prebivalcev, še posebno v povezavi s pandemijo covid-19. Poudarek bo na naboru in potrebnih ukrepih za zagotavljanje vseh relevantnih prostorskih dejavnikov, ki se nanašajo na vidike prostorske preskrbljenosti, kot so javna dostopnost, razporejenost, namenskost ter kapaciteta ZP kot tudi na vidike kakovosti, varnosti, vrste opremljenosti in načrtovalske tipologije ZP, ki vplivajo na privlačnost in ustreznost prostora za redno in aktivno rabo, na vseh teritorialnih nivojih.

Aktivnost 1.2: Sistematizacija obstoječih kazalnikov
V okviru te aktivnosti bodo kritično pregledani najnovejši mednarodni in domači primeri dobrih praks uporabe kazalnikov, priporočil in smernic, kar bo služilo pri pripravi izhodišč za oblikovanje in vrednotenje možnih kazalnikov preskrbljenosti naselij z ZP. Posebna pozornost bo posvečena tudi pregledu morebitnih obstoječih kazalnikov ter vidikom urejanja ZP na občinskem nivoju, ki povečujejo prilagodljivost in odpornost mest in naselij (ter občin) na nepričakovane spremembe in ukrepe zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer in podnebnih sprememb.

Aktivnost 1.3: Analiza slovenskega zakonodajnega okvira in prakse
Aktivnost obsega analizo slovenskega zakonodajnega okvira in prakse načrtovanja ZP na občinskem nivoju in v povezavi z varovanjem in razvojem javnega zdravja, zdravega življenjskega sloga in spodbujanjem telesne dejavnosti. Njen namen je preveritev možnosti in ovir vključitve kazalnikov preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog v načrtovanje prostorskega razvoja občin in druge sektorske razvojne dokumente in aktivnosti spremljanja stanja javnega zdravja, telesne dejavnosti in kakovosti bivanja na občinski ravni. Kritično bo pregledana vsa, za obravnavano temo relevantna, slovenska prostorska in sektorska zakonodaja kot tudi vsi veljavni razvojni dokumenti ter pristopi za spremljanje stanja. Poseben poudarek bo na vsebinah javnozdravstvenega in športnega sektorja kot tudi na sektorjih komunalnega urejanja, gozdarstva, kmetijstva in vodnega gospodarstva v delih, ki se nanašajo na urejanje in usmerjanje razvoja prostora.

Predvideni rezultati DS 1:

  1. Dopolnitev obstoječih strokovnih teoretičnih in praktičnih izhodišč obravnave prostorskih dejavnikov za zdravo in aktivno življenje in prilagodljivosti na spremembe v obliki poročila, ki bo vsebovalo najpomembnejše ugotovitve in izhodišča za končni nabor možnosti, oblikovanje in vrednotenje kazalnikov preskrbljenosti naselij z ZP za aktivni življenjski slog.
  2. Strokovni predlog definicije preskrbljenosti naselij z ZP za aktivni življenjski slog za uporabo v Sloveniji.
  3. Popisni list izbranih kazalnikov, ki so že v rabi, glede na njihov namen, podatkovni vir, teritorialni nivo in usmeritvami za njihovo uporabo z oceno možnost integracije v slovensko prakso.

Delovni sveženj 2 bo obsegal pregledno analizo stanja glede obstoječih baz, tipov, nivojev in virov podatkov na obravnavano temo v Sloveniji ter preučitev osnovnih parametrov relevantnih vhodnih podatkov za oblikovanje kriterijev preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog na lokalnem nivoju. Pri tem bodo upoštevane tudi vse izkušnje in ugotovitve predhodnih aktivnosti in projektov, kot so na primer Kazalniki SDG – kakovost bivanja – Dostopnost javnih zelenih površin (SDG11.7), ki jih pripravlja MOP v sodelovanju s SURS. Izhodišče za analizo bo predstavljala opredelitev meril za izbor vrste, tipa in podrobnosti podatkov, ki so potrebni za uporabo obravnavanih kazalnikov za oceno in spremljanje stanja preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog na nivoju mest in naselij. Pri tem bodo obravnavane tako uradne evidence državnih inštitucij in evropskih inštitucij ter podatkovne baze OpenStreetMap. Ta delovni sklop bo močno povezan delovnima sklopoma 3 in 4.

Opis aktivnosti

Aktivnost 2.1 Pregled in nabor podatkovnih virov
Aktivnost bo obsegala preučitev osnovnih parametrov vhodnih podatkov, ki bi lahko bili relevantni za kazalnike preskrbljenosti, tako tistih ki se redno pridobivajo s strani pooblaščenih upravljalcev evropskih, državnih in občinskih baz podatkov kot tudi neformalnih baz, ki jih so-ustvarjajo prebivalci (OpenStreetMap) in bi lahko predstavljale uporabne vire prostorskih podatkov. Pri tem se bo tesno povezovala z DS3 Zasnova in vrednotenje kazalnikov. Evidentirane podatke bomo vrednotili iz vidika njihove uporabnosti za izračun kazalnikov opredeljenih v aktivnosti 3. Pri tem bomo upoštevali kriterije dostopnosti in ažurnosti posodabljanja podatkov ter ustreznosti merila zajema podatkov. Prednost bodo imeli podatki, ki se že vodijo na državni ravni, te pa bomo dopolnjevali z občinskimi podatkovnimi bazami.

Aktivnost 2.2 Evidentiranje ZP za telesno dejavnost
Iz nabora podatkovnih virov iz aktivnosti 2.1 bomo izbrali ustrezne podatke za evidentiranje ZP za telesno dejavnost ter jih združiti v enoten sloj, ki bo ustrezno opremljen z atributivnimi podatki. Te podatke bomo nato ustrezno dopolnili s kombinacijo pregleda letalskih posnetkov, terenskih ogledov in lokalnega znanja zaposlenih na pilotnih občinah.

Posebna pozornost bo namenjena avtomatizaciji združevanja podatkov, s čimer bo olajšan zajem podatkov za nadaljnje študije v drugih občinah. Nadalje bo razvit protokol preverjanja kakovosti teh podatkov, ki bo potekal ročno, vendar ga lahko z dobrim protokolom močno olajšamo, predvsem pa zagotovimo večjo konsistentnost.

Aktivnost 2.3 Izračun kazalnikov
Končna oblika kazalnikov bo usklajena z delovnima paketoma 3 in 4. Izračun bo potekal v geografskih informacijskih sistemih. Ključni vhodni podatek bo sloj ZP za telesno dejavnost. V kazalnikih bomo med drugim modelirali prostorsko dostopnost ZP za telesno dejavnost. Dostopnost bomo modelirali na ravni hišnih naslovov in sicer po omrežju pešpoti, saj računanje zračne razdalje močno podceni razdalje. Rezultati aktivnosti bodo prikazani prostorsko na ravni hišnih naslovov z možnostjo agregiranja na večje prostorske enote (naselje, občina).

Predvideni rezultati DS 2:

  1. Seznam pregledanih prostorskih podatkov z vrednotenjem primernosti za izračun kazalnikov
  2. Protokol za delo s podatki (obsegal bo: metodologijo združevanja obstoječih prostorskih podatkov za določitev ZP za telesno dejavnost in metodologijo dopolnjevanja obstoječih prostorskih podatkov in preverjanja kakovosti sloja ZP za telesno dejavnost)
  3. Metodologija za izračun kazalnikov

V delovnem svežnju 3 bo nabor kazalnikov, ki je bil pripravljen v okviru DS 1, preverjen in ovrednoten na podlagi meril, s katerimi bomo preverjali ustreznost in uresničljivost uporabe kazalnika na nivoju občine in izbor kazalnikov za testiranje na konkretnih primerih (DS 4). Merila bodo opredeljena na podlagi strokovnega znanja in izkušenj, primerjalne analize različnih tujih in domačih pristopov in praks ter ugotovitev in rezultatov DS 1. Preverjena bodo tudi z naročniki in strokovno posvetovalno skupino. Kot izhodišče za vrednotenje je opredeljena tipologija kazalnikov glede na prostorske dejavnike javnega zdravja s poudarkom na telesni dejavnosti. Pri tem bo poleg ustreznosti posameznega kazalnika za namen ocene in spremljanja stanja ZP z vidikov ustrezne preskrbljenosti naselja za omogočanje in spodbujanje aktivnega življenjskega sloga upoštevana tako sedanja razpoložljivost podatkov kot tudi predvidene možnosti njihovega dopolnjevanja in nadgradnje, zahtevnosti glede uporabe podatkov ter kompleksnost posameznega kazalnika. Na podlagi vrednotenja bo oblikovan končni izbor kazalnikov za testiranje na konkretnih primerih z obrazložitvijo in utemeljitvijo za komunikacijo z občinami. Nadalje bo vzpostavljena tudi metodologija za uporabo Kazalnikov preskrbljenosti z ZP, ki bo uporabljena in preverjena v testnih primerih. Aktivnosti bodo naslednje:

Aktivnost 3.1: Zasnova kazalnikov
Aktivnost bo obsegala pripravo metodologije za nabor kazalnikov na podlagi meril, določenih v DP1 in DP2 (prostorskih kriterijev in značilnosti podatkov). Na tej podlagi bo vzpostavljen nabor kazalnikov po tipih glede na opredeljena merila (npr. namen, način uporabe, vsestranskost oz. vsebinski domet, pogostost uporabe v preverjenih praksah ter tip podatkov, ki so potrebni za izvedbo in uporabo na občinskem oziroma lokalnem nivoju).

Aktivnost 3.2: Opredelitev meril in metodologije za vrednotenje kazalnikov
Opravljen bo kritični pregled obstoječih meril in pristopov za vrednotenje kazalnikov v različnih domačih in mednarodnih raziskavah, projektih in praksah. Upoštevani bodo vsi rezultati aktivnosti 1.1-1.3. Poseben poudarek bo dan merilom, ki se nanašajo na uporabo podatkov. Na tej osnovi bo oblikovan kriterialni sistem za vrednotenje kazalnikov, ki bo ponovno preverjen po zaključku testiranja, ko bo po potrebi prilagojen in dopolnjen.

Aktivnost 3.3: Vrednotenje kazalnikov
Uporaba metodologije – kriterialnega sistema za vrednotenje kazalnikov s ciljem izbrati po en najustreznejši kazalnik za posamezen tip kazalnika.

Aktivnost 3.4. Izbor kazalnikov za testiranje
Dodatno merilo za izbor bodo predstavljala mnenja udeležencev strokovne medsektorske delavnice, na kateri bodo predstavljeni metoda in predlog izbora kazalnikov. Združeni rezultati bodo služili za končni izbor kazalnikov, ki bodo v nadaljnjem koraku (DS4) preverjeni še s pilotnima primeroma dveh različnih občin.

Aktivnost 3.5. Priprava končnega nabora kazalnikov ali skupnega kazalnika
Na podlagi rezultatov vrednotenja in testiranja kazalnikov v okviru pilotnih primerov ter posvetovanja z deležniki bo v sklopu te aktivnosti pripravljen končni nabor kazalnikov preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog na nivoju občin. Pri tem se bo zasledovalo tudi cilje čim večje poenostavitve in zmanjšanje števila končnega predloga kazalnikov oziroma možnosti njihove prilagodljivosti za različne kontekste in značilnosti občin.

Predvideni rezultati DS 3:

  1. Zbirnik meril za vrednotenje s predstavitvijo metodologije vrednotenja kazalnikov preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog, ki so lahko uporabno izhodišče tudi za razvoj kazalnikov drugih vsebin.

Delovni sveženj 4 je namenjen preveritvi dejanske uporabnosti izbranih kazalnikov za potrebe občin za oceno in spremljanje stanja v procesu prostorskega načrtovanja in upravljanja z zelenimi površinami. Podrobneje, namenjen je (1) preveritvi, v kolikšni meri posamezni kazalniki podpirajo doseganje ciljev in ukrepov prostorskega načrtovanja in javnega zdravja; (2) oceni stopnje zahtevnosti konkretne uporabe posameznih kazalnikov in (3) preveritvi ustreznosti predlagane metodologije uporabe. Poleg tega se bo v okviru pilotnih primerov preverjalo tudi dostopnost in ustreznost različnih razpoložljivih virov podatkovnih baz pilotnih občin za uporabo kazalnikov, možne načine in pristope dopolnjevanja z manjkajočimi vsebinami ali prostorskimi nivoji podatkov in potrebe in možnosti za medsektorsko sodelovanje na nivoju občine za doseganje sinergij ukrepov na področju spodbujanja telesne dejavnosti z izboljšanjem pogojev uporabe zunanjega prostora. Del procesa testiranja kazalnikov bodo zato predstavljale tudi posvetovalne delavnice s ključnimi deležniki. Na podlagi ugotovitev bo v okviru DS3 pripravljen končni predlog oziroma nabor kazalnikov (3.5).

Z namenom čim bolj vsestranske preveritve bo testiranje izvedeno v dveh pilotnih občinah čim bolj različnega značaja. Na podlagi razpisa, na katerega se bodo lahko prijavile vse zainteresirane občine, bo tako za pilotno območje izbrano naseljem izrazito mestnega značaja in minimalno eno naselje izrazito podeželskega značaja. V izbranih pilotnih območjih se bo s kazalniki, ki so bili izbrani in pripravljeni za testiranje (3.4) preverila možnost konkretne izdelave ocene stanja preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog z uporabo obstoječih in za občino dostopnih baz in evidenc podatkov in s simulacijo dopolnjevanja podatkov za izbrano testno območje. Kot merilo za oceno stanja bodo služili strokovno postavljeni in z deležniki preverjeni in usklajeni “lokalni standardi ustrezne preskrbljenosti”. Izhodišče bo predstavljala strokovna analiza preskrbljenosti z ZP, ki je bila razvita v okviru programa Ven za zdravje (in bo po potrebi metodološko še dopolnjena.

Rezultati bodo služili za končno oceno uporabnosti posameznih kazalnikov, končni izbor in pripravo priporočil, pilotne občine pa bodo na ta način pridobile boljši vpogled v svoje stanje na področju preskrbljenosti z ZP, strokovno podporo pri oblikovanju lokalnih ciljev in standardov razvoja na tem področju in izkušnjo možnosti in koristi sodelovanja sektorjev javnega zdravja in načrtovanja prostora.

Vse aktivnosti DS 4 se bodo dodatno sprotno preverjale tudi preko kontinuiranega sodelovanja s Slovensko mrežo zdravih mest, ki se je vzpostavilo že v okviru programa Ven za zdravje. Na ta način se bo okrepila tudi možnost za izbor ustreznih pilotnih območij.

Opis aktivnosti:

Aktivnost 4.1: Izbor občin za pilotni primer
Aktivnost obsega pripravo in izvedbo javnega razpisa za prijavo, na katerega bodo po spletni pošti, z objavami na spletnih straneh in na socialnih omrežjih UIRS ter preko SOS in ZOS povabljene vse občine v Sloveniji. Na podlagi meril, ki bodo del javnega razpisa, se bo izbralo dve po značaju različni občini oziroma naselji v njih za dva pilotna primera.

Aktivnost 4.2: Testiranje kazalnikov na izbranih primerih
V sklopu te aktivnosti bo na podlagi razvitega pristopa preverjena učinkovitost meril in kazalnikov za oceno preskrbljenosti naselij z ZP za aktivni življenjski slog.

Aktivnost 4.3: Ocena stanja preskrbljenosti z ZP
Aktivnost obsega konkretno izdelavo ocene stanja preskrbljenosti z ZP na dveh pilotnih primerih, na podlagi »lokalnih standardov ustrezne preskrbljenosti«, ki bodo strokovno postavljeni in preverjeni tudi z relevantnimi deležniki. Z namenom zagotavljanja kontinuiranosti procesa bo poleg testiranja kazalnikov narejena tudi simulacija uporabe kazalnikov pri spremljanju stanja preskrbljenosti z ZP.

Predvideni rezultati DS 4:

  1. Poročilo o pilotnih primerih, ki obsega: identifikacijo ovir in možnosti integracije oz. uporabe različnih podatkovnih baz in evidenc za vzpostavitev kazalnikov ter ovrednotenjem testiranih kazalnikov.
  2. Priporočila za udeležene lokalne skupnosti za oceno in spremljanje stanja preskrbljenosti z ZP.

Peti vsebinsko raziskovalni sveženj projekta je namenjen združitvi vseh ugotovitev in rezultatov predhodnih raziskovalnih in strokovno aplikativnih aktivnosti v priporočila in predloge za različne deležnike, še posebno občinske uprave, prostorske načrtovalce ter znanstveno-raziskovalno in strokovno javnost. Aktivnosti tega sklopa se tako se nanašajo na pripravo strokovnih gradiv za posvetovanje z deležniki in pripravo različnih končnih gradiv projekta. Pripravljena bodo gradiva v obliki orodij (kazalnikov), priporočil in praktičnih navodil, ki bodo namenjena občinam in prostorskim načrtovalcem na eni strani in gradiva, ki bodo predstavljala znanstveno-raziskovalne dosežke v obliki definicij, metodologij in znanstvenih objav na temo preskrbljenosti z ZP za aktiven življenjski slog, priprave kazalnikov in uporabe podatkov, na drugi.

Opis aktivnosti:

Aktivnost 5.1. Osnutek predloga uporabe kazalnikov – gradivo za razpravo
Na podlagi ugotovitev in rezultatov DS1-DS4 ter ovrednotenih kazalnikov v DS-4 se bo pripravil osnutek predloga za vključitev kazalnikov v relevantne dokumente na občinski ravni. Predlog bo vseboval definicijo preskrbljenosti, izbrane kazalnike z opisom in utemeljitvijo, predstavitev predloga metodologije uporabe in/ali zajema podatkov ter možne načine uporabe kazalnikov. Tako pripravljeno gradivo bo uporabljeno kot izhodišče za medsektorsko strokovno posvetovanje (5.3)

Aktivnost 5.2. Možnosti dopolnitve vsebin »Zdravje v občini«
Aktivnost vključuje preveritev možnosti dopolnitve vsebin »Zdravje v občini« s kazalnikom preskrbljenosti z ZP za aktivni življenjski slog s predstavniki NIJZ in MZ in oblikovanje priporočila.

Aktivnost 5.3: Medsektorsko strokovno posvetovanje in usklajevanje z deležniki
Posvet bo izveden v obliki delavnice ali okrogle mize z namenom preveritve nabora kazalnikov in pristopa uporabe kazalnikov kot orodja za evalvacijo ustreznosti relevantnih prostorskih pogojev občin z namenom medsektorskega usklajevanja in povezovanja pristopov in ukrepov. Predstavlja tudi del aktivnosti DS 6.

Aktivnost 5.4: Priprava dokumenta – kazalniki preskrbljenosti z ZP kot orodje občin za izboljšanje prostorskih pogojev za telesno dejavnost
Ta aktivnost bo obsegala pripravo javno dostopnega dokumenta s popisom izbranega kazalnika/-ov preskrbljenosti z ZP in pristopa uporabe. Publikacija bo prosto dostopna in na voljo zainteresirani javnosti. Ciljna publika publikacije bodo prostorski načrtovalci, občinski odločevalci in strokovnjaki javnega zdravja.

Aktivnost 5.5: Priprava protokola za zajem podatkov in izračun kazalnikov
Nadgradnja zajema prostorskih podatkov za potrebe izračuna in uporabe kazalnikov v natančnosti, primerni za uporabo na ravni naselja.

Predvideni rezultati DS5:

  1. Izvedena usklajevalna medsektorska delavnica ali okrogla miza
  2. Priprava dokumenta z opisom kazalnikov in pristopa uporabe kot orodja za evalvacijo ustreznosti planiranih in obstoječih prostorskih pogojev občin za zdrav življenjski slog.
  3. Protokol za zajem, vodenje in ažuriranje podatkov za trajno spremljanje in vzdrževanje ažurnega stanja podatkov o preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami.
  4. Gradivo s strokovnim predlogom glede možnosti dopolnitev kazalnikov »Zdravje v občini« za spremljanja stanja vidikov kakovosti prostora za javno zdravje.

S tem delovnim svežnjem bo poskrbljeno za kakovostno in ažurno komunikacijo rezultatov projekta. Potekal bo vzporedno z drugimi DS. Rezultati projekta in napovedi aktivnosti bodo primarno komunicirani preko projektne spletne strani. Ostali komunikacijski kanali bodo še napovednik Urbanističnega inštituta RS, objave na inštitutskem Facebook profilu in drugih relevantnih komunikacijskih kanalih. Vsi končni izdelki projekta bodo objavljeni na projektni spletni strani. Rezultati bodo komunicirani z različnimi deležniki. Podroben načrt diseminacije je predstavljen v točki 21.

Časovni načrt izvajanja

Celoten projekt bo trajal 24 mesecev. Izvajanje delovnih svežnjev 2-4 se med seboj prekriva, saj je s tem zagotovljena povratna zanka o ustreznosti/uporabnosti rezultatov, dobljenih v predhodnem delovnem svežnju za naslednji delovni sveženj. Delovna svežnja 1 in 6 sta horizontalna in bosta potekala skozi skoraj celoten projekt.

 

Delovni svežnji (faze)/trajanje v mesecih 1-4 5-6 7-9 10-12 13-15 16-18 19-20 21-24
DS0 Vodenje in koordinacija projekta
                 
DS1 Raziskava in priprava izhodišč
1.1 Kritični pregled literature                
1.2 Sistematizacija obstoječih kazalnikov                
1.3 Analiza slovenskega zakonodajnega okvira in prakse                
DS2 Tipi podatkov in podatkovni viri
2.1 Pregled in nabor podatkovnih virov                
2.2 Evidentiranje ZP za telesno dejavnost                
2.3 Izračun kazalnikov                
DS3 Zasnova in vrednotenje kazalnikov
3.1 Zasnova kazalnikov                  
3.2 Opredelitev meril in metodologije za vrednotenje kazalnikov                  
3.3 Vrednotenje kazalnikov                  
3.4 Izbor kazalnikov za testiranje                  
3.5 Priprava končnega nabora kazalnikov ali skupnega kazalnika                  
DS4 Pilotne preveritve - testiranje kazalnikov
4.1 Izbor občin za pilotni primer                
4.2 Testiranje kazalnikov na izbranih primerih                
4.3 Ocena stanja preskrbljenosti z ZP                
DS5 Priporočila in metodologija uporabe kazalnikov
5.1 Osnutek predloga uporabe kazalnikov – gradivo za razpravo                
5.2 Možnosti dopolnitve vsebin »Zdravje v občini«                
5.3 Medsektorsko strokovno posvetovanje in usklajevanje z deležniki                
5.4 Priprava dokumenta – kazalniki preskrbljenosti z ZP kot orodje občin za izboljšanje prostorskih pogojev za telesno dejavnost                
5.5 Priprava protokola za zajem podatkov in izračun kazalnikov                
DS6 Diseminacija